Spirulina je pomemben vir beljakovin, saj jih vsebuje od 53 – 62 %, kar je več kot jih vsebuje meso, mleko, jajca ali soja. So lahko razgradljive in vsebujejo vse esencialne aminokisline. Z uživanjem živalskih beljakovin večinoma vnesemo v telo tudi visok delež maščob, kalorij in holesterola. Spirulina vsebuje le 5 % maščob, katerih pretežni del sestavljajo nenasičene maščobne kisline. Kalorična vrednost 1 g spiruline je manjša od 5 kcal.

Spirulina je lahko prebavljiva. Ostale rastline imajo trdno celično steno iz neprebavljive celuloze, medtem ko so celične stene spiruline zgrajene iz lažje prebavljivih mukopolisaharidov. Lahka prebavljivost in absorbcija sta zlasti pomembna pri podhranjenih, bolnih in starejših ljudeh.

Kombinacija enostavno prebavljivih beljakovin in glikogena v spirulini predstavlja odlično hrano za športnike, ki potrebujejo takojšen vnos hranilnih snovi v telo. Pri uživanju spiruline športniki pogosto poročajo o večjem energetskem nivoju in hitrejši regeneraciji po vadbi in tekmah. Spirulina je tudi bogat vir naravnega železa, klorofila, B vitaminov in elektrolitov.

Med maščobami, ki jih vsebuje spirulina od 4 do 6 %, so prisotne vse esencialne maščobne kisline, od katerih je najpomembnejša gama linolenska kislina (GLA). GLA se v telesu pretvori v prostaglandine, substance podobne hormonom, ki igrajo pomembno vlogo pri različnih funkcijah v telesu (delujejo protivnetno, znižujejo krvni tlak, izboljšujejo delovanje živčevja, itd.). V normalnem stanju telo samo pretvori linolenske kisline v GLA, vendar to sintezo močno zavirajo stres, uživanje alkohola in procesi staranja. Zato je v teh primerih dopolnjevanje prehrane s spirulino še toliko bolj pomembno.

Spirulina vsebuje vse vitamine B kompleksa in predstavlja bogat vir vitamina B12. Vitamin B12 je pomemben za normalno rast in delovanje živčevja. Pomanjkanje povzroča utrujenost in slabo voljo (čemernost). Telo samo proizvaja lasten vitamin B12, vendar so predvsem vegetarijanci nagnjeni k pomanjkanju le-tega. V Spirulini ga je 2 krat več kot v posušenih jetrih, najbogatejšemu živalskemu viru. Zato je Spirulina pomemben dodatek zlasti pri uživanju vegetarijanske prehrane.

V sestavi spiruline izstopa visoka vsebnost beta karotena in klorofila. Beta karotena, predstopnje vitamina A, je v spirulini 2 krat več kot v korenju. Poleg beta karotena so v spirulini prisotni tudi drugi karotenoidi, kot so lutein in zeaksantin, znani po svoji antioksidativni dejavnosti. Špinača, za katero je veljalo, da ima največjo količino zeaksantina, ga vsebuje kar 7 krat manj kot spirulina.

Spirulina Pacifica je vir antioksidantov.

• Beta karoten (antioksidant za kožo, oči in imunski sistem). Naravni viri beta karotena so temno listnata zelenjava (špinača, ohrot), brokoli, buče, korenje, papaja in ostali rumeni in oranžni sadeži. Večina ljudi zaužije z obroki le 25-30 % dnevno priporočenega odmerka bata karotena, saj je z današnjim hitrim življenjskim tempom težko narediti večje spremembe v prehranjevanju. Spirulina, ki je bogat vir naravnega beta karotena, pomaga doseči dnevno priporočeni vnos. V nasprotju z ostalimi beta karotenskimi prehranskimi dodatki, spirulina ne vsebuje sintetičnih sestavin.
  
  
• Fikocianin (antioksidant za jetra in ledvice). Fikocianin je v vodi topen antioksidant, ki daje spirulini modri odtenek. Japonske študije kažejo, da fikocianin pomaga pri zaščiti jeter in ledvic.
  
  
• Klorofil (anti toksin, anti kancerogen)
  
  
• Zeaksantin (antioksidant za oči in možgane). Hrana, bogata z zeaksantinom pomaga pri zaščiti pred starostno degeneracijo rumene pege. Zeaksantin je pomemben antioksidant, saj je eden od redkih, ki prečkajo hematoencefalno bariero in nudi antioksidativno zaščito očem, možganom in centralnemu živčnemu sistemu. Spada pa tudi med redke antioksidante, ki nikoli ne postanejo prooksidanti.
  
  
• Encim Superoksidna dismutaza (SOD). Človeško telo samo proizvaja encim, ki pospešuje pretvorbo škodljivih superoksidnih radikalov v vodikov peroksid. Študije so pokazale, da ima encim SOD pomembno vlogo pri procesih staranja, oziroma s starostjo povezanih degeneracij.
  
  

Ohranitev imunskega sistema

Kalcijev spirulan spada med polisaharide. Japonski znanstveniki so odkrili, da kalcijev spirulan zavira razmnoževanje številnih virusov kot so gripa, herpes, HIV-1, herpes simplex 1, itd. ter selektivno zavira prodiranje virusov v gostiteljevo celico (Hayashi et. al, 1996).

O blagodejnih učinkih alge spiruline na zdravje je bilo opravljenih več kot 200 raziskav, nekatere od njih so objavljene na: http://www.cyanotech.com/spirulina/spirulina_techlit.html


SPIRULINA IN ALERGENI

Spirulina Pacifica ne vsebuje nobenih znanih alergenov kot so mleko, jajca, ribe, raki, arašidi, oreščki, pšenica, soja, kvas, gluten, laktoza, sladkor, koruza, kofein, ajda, sulfiti, zelena, gorčica ter sezam.


KDAJ JEMLJEMO SPIRULINO PACIFICO?

• ob fizičnem in psihičnem naporu,
• ob nerednem in enoličnem prehranjevanju
• med okrevanjem,
• pri pomanjkanju energije,
• pri vzdrževanju telesne teže (med dietami in pri hujšanju...)
• pri vegetarijanskem prehranjevanju,

PRIPOROČENI DNEVNI VNOS

6 tablet na dan skupaj z obrokom ali med obroki. Odprto stekleničko hrani v hladilniku.


OPOZORILO!
Spirulina Pacifica^® se kot prehranski dodatek priporoča za dopolnjevanje dnevne prehrane v primerih, ko le-ta ni dovolj uravnotežena in raznovrstna in ne zagotavlja ustreznega dnevnega vnosa hranil. Čeprav je pri nekaterih snoveh navedena možnost fiziološkega delovanja, Spirulina Pacifica^® nima lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni.